Vem, gledate ta naslov in se sprašujete, ali bo to pravljica. Ne bo, saj se pri delu na področju strateškega in kriznega managementa nenehno srečujemo z ranjenimi kolektivi in vodstvi v hudih zgodbah, ki jih je potrebno reševati, običajno skupaj z odnosi in vodenjem. Če ne prej, so krizne situacije priložnost in opozorilo, da se je treba začeti resno ukvarjati z ljudmi, torej z odnosi in vodenjem. Kajti ranjeni delovni odnosi, iz katerih se rojevajo hude zgodbe, so vedno zrcalo vodenja.
Najtežje krizne situacije podjetij se rojevajo iz notranjih konfliktov in sporov, neustreznih odločitev, neoptimalnih delovnih procesov in vodenja, ranjenih odnosov in tveganega poslovanja.
Ugled, odnosi in vodenje? Bomo že.
Poštenost in integriteta sta tudi v poslovnih odnosih nepogrešljiva. Njuna morebitna odsotnost predstavlja največje tveganje za ugled in prihodnost podjetja. Za razliko od finančnih, operativnih in drugih poslovnih tveganj je tveganje ugleda v celoti v naših rokah. To tveganje je namreč povezano s poslovnimi odločitvami, z notranjim ustrojem in delovanjem podjetja in vodstva, s procesi vodenja in delovnimi odnosi.
Medtem ko je podobo podjetja mogoče ustvariti, si mora ugled vsako podjetje in vsako vodstvo prislužiti z dolgoročnim poštenim delom in odnosom do sodelavcev in vseh drugih partnerjev. Nobenih bližnjic ni. Ni namreč odločilno, kaj na nivoju podjetja sami mislimo ali pravimo o sebi, temveč, kako nas doživljajo in presojajo drugi. Presojajo nas na podlagi naših dejanj, ne objub.
Z ugledom je kot z zdravjem. Dokler nam služi, se mu žal ne posvečamo dovolj. Ko pa se resno zalomi, je pred nami dolga in negotova pot in storili bi vse, da bi si izgubljeno spet povrnili. Če nam je seveda dana druga možnost. Vsi namreč nimajo te sreče. Zato je pomembno, da delujemo preventivno. Za dobre odnose, vodenje in etično poslovanje, ki so ključni za stabilnost in ugled podjetja, namreč lahko poskrbimo, preden se zaplete.
Sprememba organizacijske kulture, ki naj ustvarja prostor zaupanja, boljših odnosov in posledično boljšega, uspešnejšega poslovanja, je stvar strateške odločitve.
Na ruševinah raste novo upanje
Če ne prej, moramo sredi krizne situacije, sredi največjih pritiskov na podjetje/organizacijo in vodstvo, vzpostavljati sistem za identifikacijo tveganj in ranljivosti, usklajevati poslovanje podjetja z zakonskimi in regulatornimi zahtevami, izboljševati vodenje, celiti ranjene odnose v kolektivih, krepiti zaupanje deležnikov, postavljati boljše temelje za sprejemanje dobrih poslovnih odločitev, izboljševati sistem kakovosti in nadzora, poskrbeti za ustrezno zaščito zdravja in varnosti pri delu ter zaščito okolja, okrepiti delo z zaposlenimi; karkoli je pač potrebno za blažitev posledic posamezne krizne situacije ter dolgoročno odpornost in stabilnost podjetja/organizacije. Za vse to bi lahko skupaj poskrbeli že prej, a če je čas miru zamujen, se srečamo v hudih zgodbah in pač gradimo od tistega trenutka dalje. Dostikrat je tako, da šele na ruševinah raste novo upanje.
Obvladovanje notranjih tveganj, ki lahko najbolj usodno zaznamujejo podjetja in izpostavljene posameznike, je v celoti v rokah vodstva posameznega podjetja/organizacije, vedar se s tem žal odlaša. Zato se, če ne prej, srečamo v trenutku, ko je v hudi zgodbi jasno, da so spremembe nujne in neizbežne in jih zahtevajo tudi deležniki.
Zaposleni so največje bogastvo.
Jasno, zaposleni so največje bogastvo, vendar moram tako tudi ravnati. Komuniciramo lahko samo tisto, kar živimo, sicer so besede prazne in ljudem okrog nas povzročajo še večjo bolečino. Na teh razpokah ali pač breznih med besedami in dejanji izgubimo največ zaupanja in spoštovanja. Tega si ne smemo dovoliti, saj zaupanje, spoštovanje in varnost v naših delovnih odnosih nujno potrebujemo. Tudi v kriznih situacijah in drugih hudih zgodbah, v katerih se srečamo, je zaupanje zaposlenih zlata vredno, saj so edini, na katere lahko računamo. Vsi ostali deležniki terjajo odgovore in jih hkrati niso pripravljeni sprejeti.
Če se zaposleni počutijo cenjene, razumljene in spoštovane, bo njihova zavzetost večja in tudi rezultati ne bodo izostali. V kriznih situacijah in sicer bodo zaposleni naši največji ambasadorji in zavezniki. Ko se kaj zaplete, so povezani kolektvi, ki zaupajo vodstvu, veliko manj vznemirjeni, kar vpliva tudi na ostale deležnike. Če pa je zaupanje sodelavcev porušeno, bo to res huda zgodba.
Poskrbimo za zaposlene.
Iz ranjenih odnosov v kolektivih se rojevajo najtežje zgodbe za podjetja/organizacije, saj žalost, bolečina in jeza prestopajo bregove in potopijo zaupanje in spoštovanje. Tako še zdaleč ni dovolj, da rešimo tisto, kar se na površini kaže kot kriza situacija, pač pa so potrebne sistemske spremembe. Ni bližnjic.
Sodelavci, ki so oropani varnosti in dostojanstva, žal ne morejo graditi okolja spoštovanja in zaupanja, pač pa delujejo samozaščitno, skušajo preživeti nemogoče odnose in k takšnim odnosom nehote prispevajo tudi sami.
Pomanjkanja ali odsotnosti ustreznega vodenja, usmeritev, vrednot in smisla ni mogoče urediti tako, da sodelavce sem in tja peljemo na izlet. Razumeti moramo, da obstajajo globlji vzroki za težave v kolektivu, zato moramo, da bi lahko pomagali kolektivu, pomagati vodstvu, da spozna resnične vzroke in se nanje odzove z ustreznimi sistemskimi rešitvami, ki praviloma v prvi vrsti terjajo spremembo vodenja.
Razumeti moramo, da se etično delovanje začne na vrhu. Če so vodilni dober zgled, bodo sodelavci temu sledili. V nasprotem primeru pa se začnejo razraščati zastrupljeni odnosi in cinizem. Ko enkrat žrtvujemo poslovni etos in vrednote, smo se namreč odpovedali tudi zaupanju in spoštovanju. Brez etičnega delovanja ni zaupanja in spoštovanja, ni pravega sodelovanja in ni dobrih poslovnih rezultatov.
Zavedati se moramo, da delovanja, ki niso za zgled, niso vidna le sodelavcem. Kmalu vidijo in vedo vsi. Reakcija na izgubo kredibilnosti in zaupanja je pri deležnikih predvidljiva in ima lahko hude posledice za poslovanje in prihodnost vsakega podjetja.
Profesionalizacija na vseh ravneh
Managemet ugleda podjetja terja profesionalizem na vsakem koraku in na vseh ravneh, zlasti profesionalizem vodenja in poslovno etiko. Pričakovanja do podjetij so visoka, zlasti do podjetij v državni lasti. Zato potrebujemo boljši sistem zaznavanja in upravljanja tveganj, krepitev odnosov, pravočasno upravljanje in komuniciranje sprememb, profesionalno, zanesljivo in etično vodenje ter profesionalno upravljanje kriznih situacij od samega začetka. Spremenjene družbene okoliščine terjajo nič več in nič manj kot profesionalizem na vseh naših poteh, prav od vsakogar med nami.
Dr. Damjana Pondelek, direktorica podjetja Urednica, d.o.o., je strokovnjakinja za strateški in krizni management in strateška svetovalka vodstvom in kolektivom v kriznih situacijah in drugih zahtevnih okoliščinah. Te so močna spodbuda za nujne organizacijske spremembe, stabilno rast in krepitev podjetja, vodstva in sodelavcev. Upravljanje ugleda, poslovna etika, dobra organizacijska kultura, krepitev odnosov in vodenja so dober začetek, ki lahko v podjetjih prepreči marsikatero hudo zgodbo. Zato dr. Damjana Pondelek vodstva spodbuja k aktivnemu (so)delovanju, preden se zaplete. Podjetja že dobro desetletje spremlja v obdobju sprememb in pri tem uspešno svetuje vodstvom in sodelavcem.
Najhitrejša pot do nas: mobilni telefon: 041 773 540, e-poštainfo@urednica.si
Pri povzemanju naših vsebin, prosimo, navedite vir in povezavo. Sicer pa smo veseli, če pomembne vsebine najdejo pot.
Prispevek je bil prvič objavljen v reviji Naše omrežje november, december 2018, ki je posvečena voditeljstvu.
Če vas vsebina nagovarja, prisluhnite še podcastu Tandem, kjer je tekla beseda o odnosih, vodenju, zaupanju, organizacijski kulturi, upravljanju ugleda in kriznih situacij v poslovnih okoljih (klik na fotografijo).